Humanistično združenje Slovenije

Kaj je humanizem

Humanizem je sekularno gibanje, ki izhaja iz svetovnega nazora, da ljudje z razumom, znanostjo, empatijo in sodelovanjem ustvarjamo smiselno življenje in bolj pravično družbo, brez naslanjanja na nadnaravne avtoritete.

Humanizem odgovarja na ista velika vprašanja, s katerimi se ukvarjajo religije: kaj lahko vemo, kako naj ravnamo, kaj daje življenju smisel in kakšno družbo želimo ustvariti. Naši odgovori izhajajo iz človeške izkušnje, filozofije in znanosti ter stvarnosti, ki jo lahko skupaj opazujemo, raziskujemo in spreminjamo.

Humanizem je neteističen. Zarvača verovanje v bogove, razodetje, posmrtno življenje ali druge nadnaravne razlage resničnosti. Je pozitivna življenjska drža, ki povezuje način spoznavanja sveta, sekularno etiko, ustvarjanje smisla, spoštovanje svobode in dostojanstva ter dejavno odgovornost za druge.

Svet spoznavamo z razumom in raziskovanjem

Humanisti menimo, da je zanesljivo znanje rezultat opazovanja, dokazov, racionalne analize, preverjanja in odprte razprave. Znanstvena metoda je doslej najučinkovitejši način ugotavljanja, kako deluje naravni svet, vendar tudi znanstvene ugotovitve niso razodete resnice. Ostajajo odprte za preverjanje, dopolnjevanje in popravljanje.

Kritično mišljenje ne pomeni avtomatičnega nasprotovanja vsem trditvam. Pomeni pripravljenost vprašati, na čem trditev temelji, kako bi jo lahko preverili, kaj ji nasprotuje in ali svoje presoje prilagajamo dokazom. Humanistična racionalnost vključuje tudi intelektualno ponižnost: zavedanje, da smo ljudje zmotljivi, dovzetni za pristranskosti in nikoli vsevedni.

Znanost nam pomaga ugotoviti, kaj je mogoče in kakšne bodo verjetne posledice naših odločitev. Sama pa ne določa, za katere cilje naj znanje uporabimo. Te cilje moramo oblikovati z etičnim premislekom, v katerem so v ospredju dobrobit, svoboda, pravičnost in zmanjševanje trpljenja.

Etika izhaja iz človeških potreb in posledic dejanj

Človeška bitja lahko trpimo in uspevamo, potrebujemo varnost, odnose, svobodo, spoštovanje ter možnosti za razvoj. Zaradi empatije lahko razumemo izkušnje drugih, zaradi razuma pa lahko presojamo posledice ravnanja in oblikujemo pravila, ki omogočajo skupno življenje. V tem je temelj sekularne etike.

Moralne vrednote zato ne potrebujejo vira zunaj človeštva. Razvijajo se iz naših bioloških in družbenih zmožnosti, iz izkušenj sodelovanja, iz zgodovinskega učenja ter iz vedno boljšega razumevanja posledic, ki jih imajo dejanja za druge. Ker se naše znanje in družbene razmere spreminjajo, mora biti tudi etični premislek odprt za izboljševanje.

Humanistična etika potrjuje prirojeno vrednost in dostojanstvo vsakega posameznika. Zagovarja največjo možno osebno svobodo, združljivo z enakimi pravicami drugih, ter odgovornost do ljudi, prihodnjih generacij, drugih čutečih bitij in naravnega sveta.

Smisel ustvarjamo v tem življenju

Humanizem ne predpostavlja, da ima vesolje vnaprej določen namen ali da je vsakemu človeku namenjena posebna vloga. To ne pomeni, da je življenje brez smisla. Pomeni, da smisel nastaja v življenju samem: v ljubezni in prijateljstvu, učenju, ustvarjalnosti, skrbi za druge, delu, igri, raziskovanju, umetnosti, telesni dejavnosti, sodelovanju in prizadevanju za nekaj, kar presega naše neposredne interese.

Zavedanje minljivosti življenja njegovo vrednost povečuje. To je življenje, o katerem imamo zanesljivo vednost, zato ga želimo živeti dobro in polno ter drugim omogočiti enako. Čudenje, občutek povezanosti, lepota narave, umetnost in trenutki globokega doživetja ne potrebujejo nadnaravne razlage, da bi bili resnični ali dragoceni.

Svobodni smo, vendar nismo sami

Humanizem ceni avtonomijo posameznika: pravico, da človek oblikuje svoje življenje, prepričanja, odnose in identiteto. Toda osebna svoboda ni neomejena samovolja. Vedno obstaja v svetu drugih ljudi, katerih potrebe, pravice in svoboda so enako pomembne.

Ljudje smo izrazito družbena bitja. Razvijamo se v odnosih, smisel pogosto najdemo v pripadnosti, pri soočanju s stisko pa potrebujemo oporo drugih. Humanistična skupnost zato ni dodatek k svetovnemu nazoru, temveč eden od načinov njegovega uresničevanja. Omogoča druženje, medsebojno pomoč, izobraževanje, prostovoljstvo, obrede življenjskih prehodov ter podporo ob izgubi, bolezni in drugih prelomnicah.

Humanizem ima družbene posledice

Humanizem ni strankarska ideologija, vendar iz njegovih načel izhajajo jasne javne zaveze. Mednje sodijo človekove pravice, demokracija, pravna država, svoboda izražanja in vesti, enakopravnost, družbena pravičnost, znanstvena integriteta ter sekularna država, ki nobene religije ali nereligioznega prepričanja ne privilegira in ne zapostavlja.

Humanisti nasprotujemo rasizmu, diskriminaciji, avtoritarnosti in drugim oblikam razvrednotenja ljudi. Hkrati priznavamo, da je človek del narave in da mora prevzeti odgovornost za vpliv na podnebje, ekosisteme ter življenje drugih vrst. Napredek ne pomeni zgolj večje tehnične moči, temveč bolj premišljeno in pravično uporabo človeških zmožnosti.

Humanizem je odprt in nedogmatičen

Humanistična stališča niso nespremenljive resnice, zapisane za vse čase. Nihče ni nezmotljiv ali vseveden. Zato humanizem zahteva svobodno izmenjavo idej, pripravljenost na kritiko in stalno ponovno presojo lastnih stališč. Svojega pogleda ne želimo vsiljevati drugim, temveč ga javno pojasnjevati in sodelovati z ljudmi različnih prepričanj, kadar si prizadevamo za skupne humane cilje.

Humanizem, humanistika, ateizem in sekularizem

Humanizem

Sodoben sekularni etični svetovni nazor, ki povezuje razum, znanost, empatijo, ustvarjanje smisla, človekove pravice in odgovornost za skupni svet.

Humanistika

Skupina akademskih disciplin, kot so zgodovina, filozofija, jezikoslovje, literarne vede in umetnostna zgodovina. Humanistika proučuje človeško kulturo; ni isto kot humanizem.

Ateizem

Odsotnost verovanja v obstoj bogov. Pove, česa človek ne verjame, sam po sebi pa ne določa njegove etike, odnosa do znanosti, političnih stališč ali življenjskega smisla. Humanizem je širši pozitiven svetovni nazor.

Sekularizem

Načelo, da morata država in javna oblast ostati nevtralni do religioznih in nereligioznih svetovnih nazorov. Varuje svobodo verovanja in neverovanja ter enakopravnost vseh državljanov.

Humanizem postane živ v skupnosti.

Spoznajte združenje